Ob novoletni prelomnici smo s trenerjem članske ekipe, Fartek Tomažem, naredili kratek pogovor o prvi polovici sezone. Tomaž, ki je v preteklosti deloval v domačem Triglavu, vodil mladinski pogon Olimpije, sedaj pa že 3. leto deluje v Grosuplju, je prvi del sezone označil za pozitiven in pogumno zre v nadaljevanje sezone.

Članska ekipa KK Grosuplje je mešanica izkušenj in mladosti. Kako si zadovoljen s sestavo ekipe,  kakšna je kemija v ekipi na igrišču in v garderobi?

Res je, naša ekipa je sestavljena iz treh segmentov. Imamo nekaj izkušenih igralcev, potem so tu mladi igralci in pa mladinci. Po pravici povedano ni enostavno tri povsem različne načine razmišljanja združiti v eno celoto. Veliko nam je pripomogla dobra selekcija posameznikov, nekaj pa je enostavno prinesel čas. Prvič smo bili soočeni tudi s tem, da je bil nekdo lahko košarkarsko primeren za našo ekipo, pa smo ocenili da njegov karakter ni primeren za naš program. V mojih očeh je ekipa svetinja, zato posameznike izbiram v korist nje. Mislim, da po prvem premoru v naši skupini vlada dobra kemija in da iz meseca v mesec postajajo še močnejši kot celota.

Po nihanju forme prvih nekaj tekem ste pred novim letom na domačem igrišču dosegli 2 odmevni zmagi, proti Termam Olimia in ECE Triglav. Kako komentiraš ti 2 tekmi in ali si po teh zmagah zrasli apetiti?

Ne bi ravno rekel, da so nam zrastli apetiti, temveč da sedaj toliko bolj verjamemo v svoje sposobnosti. Uprava nam je pred rezultatske cilje postavila razvoj igralcev, sam pa nisem striktno ciljno orientiran, vendar vedno poskušam iz vseh in vsake situacije izvleči maksimum, ter s tem premikati zgornjo mejo. V mojih očeh je to edina enačba za napredek, zato že od samega začetka delamo in igramo na polno. Nikoli se nismo pogovarjali v kontekstu, katero tekmo moramo zmagati, katero ni potrebno, temveč igramo vedno na zmago in poskušamo dati vse od sebe. Konec koncev je bila temu primerno sestavljena tudi ekipa.

Vem, da ima naša ekipa potencial premagati ekipe kakovosti zgoraj omenjenih nasprotnikov, vendar sem bil presenečen da smo v tem obdobju sezone pokazali že takšno zrelost. Mlade ekipe, kot je naša, ponavadi veliko bolj nihajo v svoji igri in to znajo izkušeni nasprotniki dobro izkoristiti. Vsako tekmo poskušamo nasprotniku vsiliti svoj slog igre, kar pa ni povsem enostavno. Podčetrtek je najbolj izkušena ekipa v ligi, mi pa smo jih prisilili v kar 26 izgubljenih žog. Po drugi strani pa smo se Triglavu uspeli fizično zoperstaviti, kar nam je še v pripravljanem obdobju proti isti ekipi povzročalo velike težave. Ne želim, da se pretirano veselimo teh zmag, temveč da na njih gradimo. Od evforije mi je veliko bolj pomembna konstanta. Čaka nas še dolga in naporna sezona.

V letošnjem letu igralcem zagotavljate obsežen in kvaliteten trenažni proces, najverjetneje trenirate največ izmed vseh ekip v 2. SKL. Se po parih mesecih že pozna napredek in kako mladi igralci usklajujejo tak proces z ostalimi obveznostmi?

Po eni strani se strinjam, po drugi spet ne. Definitivno nam je vodstvo omogočilo najboljše pogoje za delo med vsemi drugoligaši. Treniramo devetkrat tedensko, vendar ne z vsemi igralci. Le pet je takšnih, ki so izpostavljeni celotnemu programu in od tega so trije mladinci, dva pa mlada igralca. Kolektivno popoldan treniramo štirikrat, kar mislim da je neko povprečje v tej ligi. Slabše ekipe trenirajo trikrat, močnejše pa celo petkrat.

Mlada igralca sta v preteklosti že trenirala dopoldan, zato sta s študijskimi obveznostimi vse skupaj lažje uskladila. V začetku je bilo mogoče manjši šok nad intenzivnostjo teh treningov, vendar sta se oba prilagodila in mislim, da iz treninga v trening napredujeta. Mladinci pa poleg tega, da jim je izpostavljenost količini treninga nekaj povsem novega, še vedno hodijo v srednjo šolo. Ta predstavlja dodatne obveznosti in napor, kar povzroča veliko frustracij, občasno težav v šoli in utrujenosti. Hkrati pa so več kot dovolj motivirani, da vse te probleme rešijo, ob strani pa jim stojijo starši, ki jih v vsem tem podpirajo. Predvsem to je tisti ključni dejavnik, ki omogoča da vse skupaj deluje. Tudi z njihovim napredkom sem zadovoljen.

Če smo v letošnji sezoni poskrbeli, da je program dela postal stabilen in nekakšen normativ delovanja v klubu. Potem je v prihodnji sezoni potrebno poskrbeti, da bo čim večje število mladih igralcev izpostavljenih v celotni obliki.

V pokalnem tekmovanju ste izpadli proti prvoligašu KK Portorož, vendar ste na 2. tekmi na domačem parketu premagali favoriziranega nasprotnika. Ima naša ekipa potencial v parih letih zopet nastopiti v 1.SKL?

V to sem prepričan in ravno to je bistvo našega programa. Ne želimo sestaviti, temveč zgraditi ekipo, ki je sposobna igrati na tem nivoju. Seveda je predpogoj za to, da jedro ekipe ostane nespremenjeno z minimalnim doselekcioniranjem po potrebah. Želimo temeljiti na domače vzgojenih igralcih, ki se jim doda par posameznikov. S tem bi ekipa postala kompletna ne le za igranje, temveč tudi za tekmovanje na nivoju prve lige.

Z zmago proti Portorožu pa so naši fantje pokazali kakšen karakter premorejo. Ne glede na to, da se v skupnem seštevku niso uvrstili v nadaljevanje tekmovanja, so na povratni tekmi dali vse od sebe in si zmago več kot zaslužili. Lahko bi igrali polovično, saj nas je v soboto čakala težka tekma proti Triglavu. Pa so še enkrat dokazali, da so lačna ekipa, ki želi tekmovati in ne popušča niti za sekundo. Popuščanje enostavno ne obstajaja v tej skupini.

Kakšna so pričakovanja v drugem delu sezone, kje vidiš svojo ekipo po zadnji tekmi v sezoni?

Vidim nas v vrhu. Tisto kar me najbolj veseli je to, da vidim le pot navzgor. Vidim potencial te ekipe, ter skupino posameznikov, ki ga želi na vsakem treningu in tekmi izkoristiti. Med nami ni nikogar, ki bi se čuval ali počival, zato sem prepričan, da bomo po zadnji tekmi v sezoni veliko boljša ekipa, kot smo bili po prvi. Kam nas to pripelje pa bo pokazal le čas. Lahko pa povem, da nam je vsem trenerjev v užitek delati z takšno ekipo, ravno zaradi lastnosti, ki jih igralci premorejo.

Kaj si kot trener KK Grosuplja želiš v novem letu 2016?

Želim si, da bi dobro delo na koncu spremljaja tudi sreča in da fantje ne bi utrpeli nobenih hujših poškodb. V veliko veselje pa bi mi bilo, če bi nas v še večjem številu prišli podpirati domači navijači. Mogoče premalokrat izpostavimo kako pomemben člen so. Želim si, da Grosuplje zopet postane ekipa, ki ima prednost domačega igrišča.